Dogodek v mestu Gogi

Vojna je mir?

Svoboda je suženjstvo?

Neumnost je moč?

Eric Arthur Blair (Big Brother)

Cogito, ergo sum?

Kdo je Rene, če Cartesiusa ni ustvaril bog, in kdo je bog, če Renatus ni Descartes?

Če Descartes ni Cartesius, kdo je Rene, če bog ni bog?

Če je bog vzrok samega sebe, kdo je Renatus, če se Rene ne spomni, da je Renatus, ter kdo je Rene, če se Renatus ne more spomniti, da je vzrok samemu sebi Bog, ker ni Bog?

Ni bog isti, saj ni enak, ker je Rene Renatus, in Bog ni bog, saj Rene ni Renatus, ker Renatus ni Rene?

Kdo je Bog, bog pa ni bog, ter kdo ni Renatus, če Rene ni Rene?

Kdo ni Rene, če Reneja ne ustvari bog, in kdo ni svoj lastni vzrok, če se tega ne spomni Bog?

Če se Renatus ne spomni boga, koga se mora spomniti Rene, če se ne spomni Renatusa?

boga?

Bog ni bog, saj je enak, ker ni isti, Reneja pa ni ustvaril Bog, saj je Renatus?

Tudi Renatus »ni« Renatus, ker je bog Bog, ni pa vzrok samega sebe?

bog je bog, če Rene ni Renatus?

Kdo je enak, če ni isti, ter kdo ni Bog, če je Rene isti kot Renatus, saj je »Renatus« enak, ker ni Rene?

»bog«, saj ni Bog, ali bog, ker »je« Bog?

Kdo je bog, če je stvarnik Renatusa Bog pod pogojem Reneja, in kdo ni Bog, če se Rene ne more spomni, da ni Renatus?

Se bog ne spomni, da ni boga, saj je svoboden, ker ni vsemogočen?

Kaj, če se vsemogočni Bog ničesar ne spomni, saj ni svoboden, le da je vzrok samemu sebi?

Vprašam se tole: če je Reneja ustvaril bog pod pogojem Renatusa, kdo je Renatus, če je Bog Bog (ni bog isti, saj je enak, Bog pa ni isti, ker bog ni enak)?

Toda kdo je takrat onstran meje, če je meja prehodna, ni pa prestopna, ter kdo je tedaj na njenem zunanjem robu, če breg ni rob?

Rene?

Ta je Renatus?

bog?

Ta ni bog?

Ideja ni le idea, ampak je dvožariščna (Bog je objektivno resničen), in kaj pravim, če rečem bog, ker ideatum ni kratko ter malo na drugi strani zavesti?

Da je Bog realno objektiven, temveč povem, da je Rene Rene, marveč tega ne rečem, niti ne pravim?

Če ne moremo govoriti, moramo molčati, možganov pa nimam v kadi?

Kaj je na koncu regresa, ki se nikjer ne začne, če ne verjamem v absurd, saj umrem danes, nikoli pa jutri?

Paradoks je tale: verjamem v smrt, ker zanjo ne vem?

To ni filozofija smrti: nisem se vprašal napol (na hrbtu življenja je smrt, saj smrt nima hrbta)?

Kdo me čaka na koncu regressusa ad infinitum, če me na začetku, ki se nikjer ne konča, ne čaka Godo, in zakaj sem se odločil, da Godoja nikoli ne srečam?

Ker sem moralen (pošten ter odgovoren)?

Torej nisem avtonomen, ni pa potrebno, da sem, možganov pa nimam v kadi?

Šale so smešne, saj so resnične: vem, da ne umrem, tega pa ne verjamem?

Damjan Ograjenšek, filozof