‘črta’

         ‘… sestra, rasla na livadi z vetrom, ki se vpleta mlad v cvetove, pa ti obraz je, kot da s krili gladi ga metulj, ki skozi sanje plove …’

                                                                                                                Oskar Davičo

Umetnik sveta ni filozof življenja in umetnik življenja ni filozof sveta, ker »…ima…« ‘Predmet’, »…nima…« pa temelja?

          ‘predmet’ je kontrapunkt življenja ter ni temelj, kontrapunkt sveta pa ni temelj, je pa ‘predmet’ , saj filozof ni umetnik in ni »filozof«, ne politik, je pa umetnik življenja ter »…nima…« ‘Predmeta’, ker nima ‘predmeta’ ?

          temelj ni ‘Predmet’ , kontrapunkt življenja pa je Temelj, ne temelj: ’Predmet’ ni ‘predmet’ , ‘Predmet’ pa ni temelj, saj Temelj ni ‘predmet’ ?

          Filozof je umetnik, umetnik pa ni filozof: vsebina umetnika ni umetnost, zadnji pa nima oblike filozofa?

          Tudi vsebina tega je umetnost, nima pa oblike umetnika, ker je vsebina umetnika vsebina filozofa s formo umetnika, forma filozofa pa je vsebina umetnika z obliko filozofa?

          Po vsebini je umetnik filozof, nima pa njegove oblike; filozof pa je po formi umetnik, saj nima njegove forme (ima pa njegovo vsebino, umetnik pa po obliki ni filozof, ker nima njegove oblike)?

          Ni forma filozofa njegova vsebina, njegova oblika in forma pa nista njegova forma; njegova oblika je njegova forma ter oblika, njegova vsebina in forma pa sta njegova oblika, saj njegova vsebina ni »njegova« vsebina (forma filozofa je njegova vsebina, ne pa njegova »oblika«, njegova »forma« pa je njegova »vsebina«, ker nima svoje oblike)?

          Da, nima vsebine umetnika?

          Ni vsebina umetnika vsebina filozofa, le da forma umetnika ni njegova vsebina; po obliki ima umetnik vsebino filozofa, ne pa po vsebini: po tej premore svojo umetnost ter ne po formi, ki jo ima, saj je umetnik (umetnik je po vsebini filozof, ni pa »umetnik«)?

          Tudi filozof je umetnik, ker nima vsebine umetnika, po vsebini pa ima formo, po obliki pa nima vsebine filozofa in ni umetnik (je filozof, saj »ni« umetnik)?

          Imata kaj skupnega?

          Umetnik ni filozof, filozof pa je umetnik?

(Filozof ni celovit, ker je popoln in cel, umetnik pa je celovit, ni pa cel ter popoln?)   

        Ničesar ju ne deli, poveže pa ju ‘meja’, ki ju deli, ker ju ničesar ne poveže?

          ‘meja’ je meja ter meja ni ‘meja’, meja pa je, prve pa ni?

          Ni ‘meja’ prehodna, prva pa ni prestopna, meja pa je prestopna, prejšnja pa ni prehodna?

(Je meja »meja«, ker je ’meja’ , ta pa ni »meja«, saj je meja?

»Meja« je ’meja’, ni pa meja, je pa meja in ni ’meja’ ?

Tudi »meja« ni ter je »meja«, ampak je ’meja’, je pa in ni »meja«, temveč ni meja, marveč ni ’meja’?

Ker je meja zunanja, je ni, saj je, ker eksistira ter biva: če eksistira, »nima« zunanjega roba, če nima notranjega brega, »biva«, ima pa dva roba (kateri je breg, če eden ni rob, kateri je rob, če »nima« nobenega roba)?

’Meja’ pa je notranja, ker je, saj je ni: ne eksistira in ne biva, nima pa strani (na eni je Temelj, na drugi pa ’Predmet’ )?

Če prestopim eno, preidem drugo, če prestopim drugo, preidem eno?

Loči ter poveže in poveže ter loči ju pot do resnice, ki je resnica sama, brez konca in kraja: meja je na njenem začetku, je pa »meja«, ’meja’ pa je na njenem koncu, ker »ni« meja (et vice versa))?

(Umetnik torej ni filozof, ker ni celovit, saj je napisal metaforo in nima ’Predmeta’ , filozof pa ni celovit, je pa umetnik, ker ni zapisal »ničesar« ter nima temelja?

Umetnik ni zapisal ničesar, zapisal pa je ’predmet’, toda kaj je napisal filozof, ki je napisal Metaforo, »ni« pa zapisal ’Predmeta’ ?

Umetnik je napisal umetnost, saj ni filozof, ni pa zapisal filozofije, prejšnji pa je umetnik, ker je zapisal ’umetnost’, »ni« pa napisal filozofije?

Ni ’Predmet’ za »nič«, temelj pa ni za nič?

’predmet’ ni Temelj in temelj ni ’Predmet’ ?)

          Se v celotnosti dogajanja jezik ne javlja kot okvir, v katerem zgornje »odseva« (»se zrcali«) kot način, kako prispe na svetlobo smisel prejšnjih dogodkov?

          Na svetlobo zavesti tistega, kar je: kako pa, da je nekaj, česar ni treba?

Ni potrebno, da je zavest, saj ni treba, da eksistira, ni pa potrebno, da biva?

          Zakaj torej je, če ni zaradi celote, ki so vsi dogodki?

          Ti so?

          Ni mogoče, da jih ni, in ni zavesti, človek pa nima zavesti, ker je?

            Tudi kamen je, saj ni človek?

          Se človek ne more zavedati kamna, če se kamen ne zaveda človeka?

          Se lahko kamen zaveda človeka, če se človek ne zaveda kamna?

          Kje potegniti črto med življenjem ter smrtjo?

          Pri temelju?

          ‘predmetu’ ?

          Temelju ?

          Pri ‘Predmetu’ ?

          Je črta pri temelju, ki eksistira kot ‘predmet’ ?

          Pri ‘predmetu’, ki biva kot temelj?

          Če eksistira, biva; če biva, eksistira?

          ‘predmet’ ?

          Da, temelj?

          temelj?

          ‘predmet’ ?

        Kje je črta?

          Ne biva ne eksistira, ‘meja’ pa je prehodna?

          Ne eksistira ne biva, meja pa ni prestopna?

          Je ‘meja’ meja?

          Da, če je meja?

          Meje ni?

          Ne, če je ‘meja’ ?

          Je črta meja?

          Ne, ‘meja’ ?

          Ta je črta?

          Ne, meja?

          Med življenjem in smrtjo ni nobene črte; tam je ‘meja’; ta ni meja, ki je črta?

          Med smrtjo ter življenjem ni nobene ‘meje’; tam je meja; ta ni ‘meja’, ki je črta?

          ‘meje’ ni, je pa črta; ta je meja, ki ni ‘meja’ ?

          Meja je, ni pa črte; ta je ‘meja’, ki ni meja?

          Kje je ‘meja’ ?

          Kjer ni črte?

          Kje je meja?

          Kjer je ‘meja’ ?

          Kje je črta?

          Kjer ni meje?

          Kje je ‘meja’ ?

          Kjer je meja?

          ‘Meje’ ni, ker je črta; črta je, saj je meja?

          ‘Meja’ ?

          ‘črta’ ?

          Meja?

          ‘meja’ ?

          Ni ‘meja’ prehodna črta, meja pa ni prestopna, ker »je« meja?

          Meja je, saj »eksistira«, ampak »je«, ker biva; je pa, saj »biva«, in »je«, ker eksistira?

          Ni črta?

          Da, »ni« ‘meja’ ?

          Je ‘meja’ ?

          Ne, »je« črta?

          Ni zadnja ‘črta’ ter prejšnje ni?

          Je ‘črta’ črta, ki je ‘meja’ ?

          Da, »je« meja in meja biva, ampak »biva«, saj ‘meja’ eksistira, ker ne biva: meja eksistira, temveč biva, ‘meja’ eksistira, saj ne »eksistira« ?

          Je črta meja?

          Ne, ‘črta’ ?

           Je ‘meja’ meja?

          ‘Da’, črta?

          Črte ni?

          Ne, je pa ‘črta’, ter meje ni, ker biva črta: ‘meja’ je, saj ‘črta’ eksistira?

          Je ‘črta’ meja, ‘meja’ pa ne ‘biva’ ?

          Ni ‘meja’ meja, temveč eksistira črta?

          ‘Meja’ ?

          Ta je črta, ki eksistira, ker ni meja; tudi meja, saj je ‘meja’, ker je črta, ki »ni« črta?

          Črta?

          Ne, ‘meja’ ?

          ‘Meja’ ?

         »Da«, ‘črta’. Črta je, saj je meja. Tudi ‘meja’ je, ker je ‘črta’. Meja ni ‘črta’, saj »je« ‘meja’. ‘Meja’ »ni« meja, ker je ‘črta’.

          Je črta stoodstotna?

          Da, ni ‘meja’ ?

          Ta je absolutna?

          Da, je črta?

          Je meja relativna?

          Ne, ni ‘črta’ ?

          Ta je stoodstotna?

          Da, je ‘meja’ ?

          Meja je absolutna, ker je relativna ‘meja’. ‘Meja’ je stoodstotna, saj je relativna meja. Črta je zunanja in ni prehodna. Bivanje je eksistenca. Tudi ta je relativna. Deli ju (s tem poveže), poveže (tako deli) absolutno neprestopna meja.

          Sta absolutno relativna. Med njima ni nobene črte. Bivanje preide mejo ter je eksistenca. Eksistenca prestopi črto in je bivanje. Meja, ki je stoodstotna, ni prehodna ‘črta’.

         Glede na črto sta bivanje ter eksistenca relativna. Prestopata jo stalno, saj sta zunaj meje. Črta je notranja, je pa onstran bivanja in eksistence. Oba sta zunaj, ker sta relativna. Med njima ni nobene meje. Ta je onstran njiju. Sta zunaj črte.

          Relativna?

          Da.

          Med njima meje ni, je pa črta, saj meja ni prehodna. Črta je prestopna ter je ‘meja’. Ni zunanja (meja je zunanja, ker »ni« zunanja, je zunanja, saj »ni« ‘meja’). Je hrbtna stran zunanje, neprehodne črte. Ta je absolutna in je prestopna. Bivanje je eksistenca, ta je bivanje.

          Sta šla čez mejo?

          Ne, sta zunaj črte. Med njima meje ni, ker je zunanja.

          Kje?

          Na hrbtni strani ‘črte’ ?

          Na drugem bregu ‘meje’ ?

          Ta nima hrbta?

          Na hrbtu črte, ki »je« meja?

          Je črta ‘črta’ ?

        Da, »ni« meja. Ta »ni« ‘črta’, saj je prehodna. Je znotraj eksistence, ki je bivanja (eksistence, ki je »eksistenca«), ker ju ničesar ne deli, saj sta razcepljena. Deli ju ‘meja, ki je ni’, ker sta povezana. Med njima črte ni. Ta je prestopna, saj »je« notranja ‘črta’.

          Je stoodstotna?

          »Ni« zunanja meja, ki ni prehodna. Je notranja, »je« pa relativna. Prav tako zunanja črta, ker »je« absolutna. Notranja meja je prestopna ter je stoodstotna, saj je relativna. Zunanja meja ni prehodna in je relativna, je pa absolutna.

          Je zunanja meja ‘črta’ ?

          »Da«, je ‘meja’ ?

          Ta »ni« meja?

          Da, »ni« črta?

                                         Damjan Ograjenšek, filozof

PS: za prihodnost.