Immanuel Kant in Kant Immanuel

. . . in, če mora biti vse, kar rečemo, resnično, ni dolžnost, da vse, kar je res, tudi rečemo.

Kant

Kako naj določim najvišjo stopnjo (ki je najvišja stopnja svobode), kjer mora človeštvo obstati, če sem svoboden?

Kakšna je najvišja stopnja človeštva oziroma kaj je najvišja človeška svoboda?

Kaj zadeva najvišja ideja svobode svobodnega človeka, neodvisno od njene eksekucije?

Ne določim je sam, sicer nisem svoboden, ker ideje najvišje svobode ne realiziram?

Sem torej svoboden?

Nisem, saj imam najvišjo idejo svobode, paradoks pa ni ta, da sem?

Od kod?

Svoboden sem in avtonomen: kot tak določim najvišjo stopnjo svobode ter tam nisem svoboden?

To ni najvišja točka svobode, določim pa jo z idejo najvišje svobode, ker sem svoboden?

Če nisem svoboden, določim najvišjo stopnjo svobode tako, da sem svoboden, saj nisem?

Če sem svoboden, določim najvišjo stopnjo svobode tako, da nisem svoboden, ker sem?

Če sem svoboden, ne morem določiti najvišje točke svobode, saj sem svoboden do neke stopnje?

Do najvišje?

Ta je katera?

Ni je, ker sem torej svoboden, dosegel pa sem najvišjo stopnjo svobode, ki nima nobene stopnje?

Svoboda je najvišja, ko v lestvici stopenj nima nobene stopnje, v lestvici svobode pa sem svoboden, če nimam nobene lestvice?

Torej to ni mogoče, saj nisem svoboden, ker sem?

Imam idejo svobode, ki nima nobene lestvice svobode, in sem v lestvici svobode, nimam pa nobene ideje svobode?

Imam idejo svobode ter je ne morem imeti, ne morem pa imeti ideje svobode, saj sem svoboden?

Avtonomen sem natanko takrat, ko imam idejo svobode, nisem pa avtonomen?

Natančno tedaj imam idejo svobode, ker nisem avtonomen, saj sem?

Ideje svobode torej ne dam, ker sem in nisem svoboden?

Nisem svoboden, imam pa idejo svobode ter je ne dam, saj sem svoboden?

Ideje svobode ne dam in nisem svoboden, ker sem, ne dam pa je, saj sem svoboden ter nisem?

Si lahko zamislim svobodo, če abstrahiram od njenega čutnega predmeta, imam pa idejo svobode, ker imam o njej prazen pojem?

O njej imam prazen pojem, saj imam idejo svobode, ne gre pa za pojem svobode: nisem svoboden, ko nimam praznega pojma?

Če nimam praznega pojma o svobodi, nimam pojma o svobodi?

Če torej nimam praznega pojma o svobodi, nimam ideje o svobodi, ker svoboda ni čutni predmet v izkustvu?

Pojmi brez predmetov so prazni, predmeti brez pojmov pa slepi?

Je svoboda pojav?

Pojavi so svobodni, svoboda pa ni pojav; kot takšna ni čutni predmet nekega pojma, niti ni pojem nekega čutnega predmeta?

Morem abstrahirati od čutnega predmeta in imeti prazen pojem, ki ni pojem svobode, svoboda pa ni čutni predmet brez pojma: saj svoboda ni slepa?

Svoboda torej ni slepa, ker ni čutni premet, ni pa prazen pojem o svobodi, ki nima čutnega predmeta?

Ni slepa svoboda svobodna, prazen pojem o svobodi pa nima svobode?

Slep sem ter nimam pojma o svobodi, imam pa prazen pojem o svobodi in nisem svoboden: nisem svoboden od svobode?

Svoboden sem?

Imam slepo svobodo ter nobenega pojma o svobodi kot o čutnem predmetu (razen praznega pojma, ki ni svoboden), saj nima nobenega čutnega predmeta kot slepe svobode?

Kako naj tedaj naredim svobodno dejanje s čutnim predmetom, ki ni svoboden?

Naredim ga s slepo svobodo?

Naj si zamislim svobodo s praznim pojmom?

Da, ker nisem svoboden?

Tako se osvobodim svobode s praznim pojmom in s slepo svobodo?

Svoboden sem, saj nisem svoboden?

Če sem slep ter ne vidim svobode, sem svoboden, ker imam slepo svobodo, ki je njen čutni predmet?

O njej imam prazen pojem, ki nima slepe svobode?

Nisem svoboden, če ne vidim svobode, saj nisem slep?

Da, svoboden sem, svobode pa ne vidim, ker sem in nisem slep?

Vidim jo, saj sem slep, ne vidim je, ker nisem slep?

Kako naj torej vidim svobodo, če sem zanjo slep?

S slepo svobodo, saj o njej nimam pojma, ter kako naj vidim svobodo s pojmom, ki ne vidi svobode?

S praznim pojmom, ki nima slepe svobode?

Kaj torej vidim s slepo svobodo?

Svojo svobodo, ker sem slep, in o svoji slepoti nimam pojma?

Sem torej svoboden?

S praznim pojmom svobode vidim svojo svobodo, nisem pa slep?

Kratko: s praznim pojmom ne vidim svobode, saj nisem slep, s slepo svobodo vidim svobodo, sem pa slep?

Svoboda ni pojem ter ni čutni predmet, je pa ideja. Je prazen pojem. O njej imam idejo; mislim si jo s praznim pojmom?

Spekulativni um »je« praktičen, ta pa »je« spekulativen?

a) Nima čutnega predmeta s praznim pojmom?

b) Nima praznega pojma s čutnim predmetom?

Ideja je konstitutivna, ker je popolnoma prazna?

Pojav je svoboden, saj ni svoboden, ni pa svoboden, ker je svoboden: kot tak ima idejo svobode, ki ni pojav?

Njegova ideja ni ujeta v vzročnem neksusu, kot je ujet nesvobodni pojav; ta je svoboden: o svoji svobodi ima popolnoma prazno idejo?

Je torej pojav ‘stvari (same) na sebi’ svoboden?

a) Ne kot fenomen, ki je vpet v verigo vzročnosti; kot tak nima ideje svobode?

b) Da kot fenomen, ki ima idejo svobode; kot tak ni vpet v vzročno verigo?

Fenomen, ki ni svoboden, ima vselej idejo svobode »in« je svobodni fenomen, ki ni vpet v verigo vzročnosti?

Ta je vedno vpet v vzročno verigo, saj ima idejo svobode, ker »ni« svobodni fenomen?

Fenomen je svoboden, saj ima pojem vzročnosti ter njen čutni impulz, ni pa svoboden, ker premore čutni impulz in njen pojem (ter vice versa)?

Fenomen je isti in enak: je ter ni svoboden – kot tak je vedno vpet v verigo vzročnosti in nikoli: je enak ter isti?

Gre za en sam fenomen, le da je vselej enak, saj je vedno isti, ampak je vselej sam?

Kant ne ve, kje naj potegne mejo: potegne jo z noumenom kot mejnim pojmom (vsak fenomen je noumen) in potegne jo s fenomenom kot mejnim pojmom (sleherni noumen je fenomen)?

Vrsta pogojev je zaključena z nepogojenim?

Tako na primer vrsta nesvobodnih dejanj s svobodnim dejanjem?

(Stori ga nesvobodni fenomen, ki je svoboden. Zadnji se konstituira s prazno idejo, ki je svobodna. Ima jo fenomen, ki je vpet v vzročno verigo, ker je svoboden. Kot nesvobodnega ga konstituira ideja svobode, ki je prazna.)

Noumen, ki razdeli fenomenalni ter noumenalni svet, je fenomen in fenomen, ki poveže noumenalni ter fenomenalni svet, je noumen (in vice versa)?

Prvi ima Kantu v pozitivnem smislu nedostopni čutni predmet, v negativnem smislu pa je dostopen filozofu kot prazen pojem?

Drugi je dostopen Kantu v negativnem smislu kot nesvobodni fenomen, v pozitivnem pa ni dostopen filozofu kot fenomen, ki je svoboden?

Kant spozna noumen, ko nima njegovega predmeta: filozof je negativen fenomen; filozof pa noumena ne spozna, ima pa njegov pojem – Kant je pozitiven fenomen?

Je filozof svoboden?

Da, je Kant, ki ni svoboden?

Tudi zadnji: ni svobodni filozof?

Sta ista ter enaka: filozof je svoboden kot nesvobodni Kant, in sta enaka ter ista: Kant je svoboden kot nesvobodni filozof?

Kant spozna noumen, ne pa filozofa, filozof pa spozna Kanta, saj spozna noumen: nima pojma o Kantu, (noumen spozna kot Kant)?

Filozof spozna fenomen, ne pa Kanta, Kant pa spozna filozofa, ker ne spozna noumena, saj nima pojma o filozofu (noumena ne spozna kot filozof)?

Kdo spozna noumen?

Filozof, ki ni razcepljen kot Kant?

Kdo spozna fenomen?

Kant, ki ni razcepljen kot ’Kant’?

Ima tudi ideji nesmrtne duše in Boga, ki sta popolnoma prazni, ker sta regulativni?

Kantova duša je nesmrtna, saj je smrten – vodi ga ideja duše, ki ni smrtna?

Duša je nesmrtna?

Je ideja, ki je povsem prazna ter je videz in ni na videz (kot takšna je regulativna)?

Bog?

Ni navidezen, ker zaključi zaporedje pogojev, saj je regulativen kot popolnoma prazna ideja, je pa videz?

Damjan Ograjenšek, filozof

PS Pisano za prihodnost.

Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja