Nismo bogati po tem, kar imamo, ampak po tem, brez česar premoremo.
Immanuel Kant
Je Hume svoboden?
Na vzročnost se je navadil v izkustvu, to pa tako, da se krogli pri naslednjem trku morda ne odbijeta?
Kam torej skrajni skeptik beži pred smrtjo v vsakdanjem življenju, saj ga sekira krvnika mogoče tam ne zadene?
In kaj, če smrtna sekira doslednega skeptika nikoli ne udari v njegovi filozofiji ?
Kako je tedaj s Kantom, ki ga ’stvar na sebi’ aficira tako, da filozof svobode s kategorijami ne zmore čez mejo izkušnje?
Njegovo izkustvo je realno, ker je transcendentalno idealno, Kant pa na tej strani mejnega pojma ve, saj ne verjame, onstran pa verjame, ampak ne ve?
Ni razum svoje mesto prepustil tu veri, filozof pa doseže ’stvar’ s tremi idejami uma (o Bogu, nesmrtni duši in o svobodi), ki so popolnoma prazne?
Vprašanje je tole: je Kant, ki ve, ker verjame, objektivno realen?
Kdo torej pozna Kanta, ki spozna ’Kanta’ ?
Kdo pozna ’Kanta’, ki spozna Kanta?
Če Kant ni Kant, kdo je napol objektiven?
Kant ali ’Kant’ ?
Je objektivno realen ’Kant’ ali Kant, če je ’Kant’ Kant, Kant pa je natanko takrat, ko je tedaj?
Bog je, saj ne eksistira?
Kaj ima filozof v praznem žepu, če verjame, da je tam sto tolarjev?
Lahko Kant ve, da je svoboden, če v Boga ne verjame?
(Ker najrealnejše bije vsebuje vse mogoče predikate, torej tudi predikat eksistence, nujno eksistira?
Kantova kritika izhaja še iz predkritiškega obdobja: eksistenca kot takšna ni in ne more biti predikat ničesar?
Kasneje svojo zamero izpelje podrobneje ter je pojem neke stvari popolnoma dan z njenimi oznakami: če neka stvar eksistira, se njen pojem niti malo ne razširi?
Saj eksistenca le stvarno postavi, kar je s pojmom zgolj možno (sto dejanskih tolarjev ne vsebuje nič več kot sto mogočih), od tod pa je sleherna eksistencialna sodba sintetična?
Protislovje nastane, če si poizkusim zamisliti trikotnik brez treh kotov, ne pa ob misli, da ne obstaja, in je protislovno, da Bog ni vsemogočen, ni pa to misel, da ga (z vsemi njegovimi predikati) ni?
Sledi torej, da ontološki dokaz nima dokazne vrednosti?)
Če ne pozna, niti spozna ’Kanta’ ?
So Kantovi tolarji objektivni, ker tako verjame ’Kant’, marveč ne ve?
Če eksistirata Kant ter ’Kant’, kdo ne eksistira?
Ni Kant isti, saj je enak, ker biva, ’Kant’ pa to ve, tega pa ne verjame?
Tudi Kant to verjame, pa tega ne ve, ker ’Kant’ eksistira, ni pa enak, temveč ni isti?
Kantova ideja o Bogu je popolnoma prazna, saj Bog eksistira in Kant »je« ?
Je ’Kantova’ ideja o svobodi konstitutivna, ker Kant biva, saj eksistira?
Če ’Kant’ ne eksistira, ker biva, eksistenca Kantovega Boga ni čista, saj Kant nima konstitutivne ideje?
Kdo je torej Bog, če »je« ’Kant’ Kant, bog pa premore čisto eksistenco?
Če Kant »ni« ’Kant’, kdo čisto biva, ker Bog ni bog, niti bog?
Kant biva ter eksistira, Bog pa eksistira in biva, saj ’Kant’ ni bog, Bog pa ni Kant?
Torej sem veren, ker v boga (Boga) ne verjamem?
Damjan Ograjenšek, filozof
PS
Zgornje in prejšnje je namenjeno Prihodnosti ter ne sedanjosti, nikakor pa ne dolini šentflorijanski z njenimi v glavnem pritlehno-profanimi manjvrednimi prebivalci (z lumpenproletarskim podpodjem).
Dodaj odgovor