{"id":39,"date":"2026-03-29T14:14:53","date_gmt":"2026-03-29T14:14:53","guid":{"rendered":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/?p=39"},"modified":"2026-03-29T14:14:53","modified_gmt":"2026-03-29T14:14:53","slug":"znanost-brez-vere-je-sepava-vera-brez-znanosti-je-slepa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/2026\/03\/29\/znanost-brez-vere-je-sepava-vera-brez-znanosti-je-slepa\/","title":{"rendered":"Znanost brez vere je \u0161epava, vera brez znanosti je slepa."},"content":{"rendered":"\n

Dragi bog,<\/em><\/p>\n\n\n\n

bi lepo prosim \u0161e posebej lepo poskrbel za mojo psi\u010dko<\/em><\/p>\n\n\n\n

Abbey? Umrla je v\u010deraj in je pri tebi v nebesih. Zelo jo<\/em><\/p>\n\n\n\n

pogre\u0161amo. Veseli smo, da si nam jo dovolil imeti, tudi<\/em><\/p>\n\n\n\n

ko je zbolela. Upam, da se igra\u0161 z njo. Preden je zbolela,<\/em><\/p>\n\n\n\n

se je rada igrala z \u017eogicami ter plavala. Po\u0161iljam ti nekaj<\/em><\/p>\n\n\n\n

njenih fotografij, da bo\u0161 prepoznal na\u0161o posebno psi\u010dko,<\/em><\/p>\n\n\n\n

ko jo bo\u0161 videl v nebesih. Res jo pogre\u0161am.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Z ljubeznijo,<\/em><\/p>\n\n\n\n

Meredith Claire<\/em><\/p>\n\n\n\n

P. S. Mama je pisala, kot ji je narekovala Meredith.<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Draga Meredith!<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vem, da bo\u0161 vesela novice, da je Abbey varno in sre\u010dno<\/em><\/p>\n\n\n\n

prispela v nebesa. Fotografiji, ki si ju prilo\u017eila, sta mi<\/em><\/p>\n\n\n\n

bili v veliko pomo\u010d in takoj sem jo prepoznal.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ve\u0161, Meredith, zdaj ni ve\u010d bolna. Njen duh je tu<\/em><\/p>\n\n\n\n

z menoj \u2013 tako kot ostaja v tvojem srcu -, mlad, tekajo\u010d<\/em><\/p>\n\n\n\n

in igriv. Abbey je bilo v\u0161e\u010d, da je bila tvoja. Ker v nebesih<\/em><\/p>\n\n\n\n

ne potrebujemo telesa, nimam \u017eepov, in tvojega lepega<\/em><\/p>\n\n\n\n

pisma ne morem nikamor spraviti. Zato ti ga vra\u010dam<\/em><\/p>\n\n\n\n

skupaj s fotografijami, da se bo\u0161 vedno spominjala na<\/em><\/p>\n\n\n\n

Abbey.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Eden mojih angelov je poskrbel za vse.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Hvala za lepo pismo, hvala tudi tvoji mami, da je<\/em><\/p>\n\n\n\n

zapisala tvoje besede. Kako \u010dudovito mamo ima\u0161! No, saj<\/em><\/p>\n\n\n\n

sem jo izbral posebej zate.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vsak dan ti po\u0161iljam svoj blagoslov. Ne pozabi, da<\/em><\/p>\n\n\n\n

te imam zelo rad. Mimogrede, sem v nebesih in povsod tam,<\/em><\/p>\n\n\n\n

kjer je ljubezen.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Z ljubezbijo,<\/em><\/p>\n\n\n\n

Bog ter posebni angel, ki je to napisal po mojih navodilih.<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Dr. Ule zapi\u0161e tole.<\/p>\n\n\n\n

Recimo, da premoremo neko \u00bbkvalificirano resnico\u00ab<\/em>, to je propozicionalno <\/em>resnico, ki jo lahko izrazimo v dolo\u010denem stavku (oziroma mislimo v dolo\u010deni propoziciji).<\/p>\n\n\n\n

Naj bo to stavek p, omenjena resnica pa ima kvaliteto Q (na primer kvaliteto absolutnosti<\/em>).<\/p>\n\n\n\n

Tedaj namesto o Q-resnici <\/em>govorimo o tem, da stavek p izra\u017ea Q-resnico, da p<\/em>. V tem primeru ustvarimo poseben kvalifikator veljavnosti \u2013 absolutno dr\u017ei (velja) \u2013<\/em> in oblikujemo nov stavek:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbAbsolutno dr\u017ei, da p\u00ab<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Stavek je enako resni\u010den kot prej\u0161nji: nesmiselno je re\u010di, da je znova absolutno resni\u010den ali kako druga\u010de okvalificirano resni\u010den; je preprosto resni\u010den, v robustnem smislu.<\/p>\n\n\n\n

Torej je izraz \u00bbv robustnem smislu\u00ab <\/em>bolj izhod v sili kot dejanski predikat resnice. Z njim \u017eeli dr. Ule navesti le to, da je dolo\u010den stavek resni\u010den ter zgolj resni\u010den.<\/p>\n\n\n\n

Vzemimo nato stavek:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbSedaj me boli glava.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Recimo, da je v trenutku, ko ga zapi\u0161em, resni\u010den. Imamo primer subjektivne in kontingentne resnice. Uvedimo kvalifikator kontingentno in subjektivno velja<\/em> ter z njim oblikujmo nov stavek:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbKontingentno in subjektivno velja, da me sedaj boli glava\u00ab<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Tudi ta stavek je resni\u010den, nesmiselno pa je dalje kvalificirati njegovo resni\u010dnost (naj re\u010demo, da je kontingentna in subjektivna resnica, da kontingentno ter subjektivno velja, da me sedaj boli glava?) Torej moremo govoriti le o resnici brez drugih kvalifikacij.<\/p>\n\n\n\n

Tako smo postopno pri\u0161li do ugotovitve, da predikat biti resni\u010den <\/em>(podobno biti neresni\u010den<\/em>) ne potrebuje dodatnih kvalifikacij, \u010de se omejimo na logi\u010dno popolno formulirane stavke, \u010de ekspliciramo modalne in verjetnostne moduse propozicije, razlikujemo stavek od metastavkov o njegovi veljavnosti ter strogo razlikujemo spozna(va)nje neke propozicije od njene resnice.<\/p>\n\n\n\n

Namesto, da se za\u017eenemo v raziskavo domnevnih posebnosti v ontolo\u0161kem, spoznavnem, modalnem . . . polo\u017eaju resnice, se posvetimo natan\u010dnej\u0161i raziskavi spoznavnih (z)mo\u017enosti o ontolo\u0161kem statusu predmetnosti, o kateri govorijo dolo\u010dene trditve, o logi\u010dnih zvezah med stavki ali o logi\u010dni ali stvarni mo\u017enosti oziroma verjetnosti stanj stvari . . .<\/p>\n\n\n\n

Resnica ostane, po mnenju dr. Uleta, za\u017eelena kvaliteta sodb, trditev, izjav, stavkov, ki je ni mogo\u010de, niti ni treba, opredeljevati naprej. Pojem resnice postane tako bolj uniformen in razviden.<\/p>\n\n\n\n

To velja le na na\u010delni ravni, ker imamo prakti\u010dno vselej opravka s konkretnimi ter praviloma logi\u010dno nepopolnimi stavki, izjavami in trditvami, ki so mo\u010dno odvisne od pogojev izjavljanja<\/em> ter od drugih dodatnih opredelitev njihovega smisla. V tem primeru imamo opraviti z razli\u010dno kvalificiranimi resni\u010dnostnimi vrednostmi <\/em>teh stavkov, izjav in trditev, kot so relativna \u2013 absolutna, naklju\u010dna \u2013 nujna, subjektivna \u2013 objektivna . . . resnica (neresnica).<\/p>\n\n\n\n

Pri tem pa moramo vedeti, da to ni na\u010delna raven razprave o resnici ter neresnici, temve\u010d aktualna, konkretna raven izjavljanja in trditev, ki je omejena na dolo\u010den okvir (kontekst) rabe izrazov, na dolo\u010den \u010das, kraj, jezik, teorijo, ki podpira izjave . . .<\/p>\n\n\n\n

Dr. Ule predpostavlja, da je tak\u0161ne rabe vedno mogo\u010de dekontekstualizirati ter dose\u010di robustne formulacije stavkov, kjer govorimo le o resnici ali neresnici stavkov.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ele robustna formulacija stavka natan\u010dno izrazi svojo vsebino (propozicijo<\/em>), to pa tako, da ni treba ni\u010d ve\u010d upo\u0161tevati implicitnih ali eksplicitnih okoli\u0161\u010din postavljanja stavka. Prav ta na\u010din je po dr. Uletu najpopolnej\u0161i za izrekanje resnice.1<\/sub><\/p>\n\n\n\n

Od tod mnogi menijo, da so propozicije osnovni nosilci resni\u010dnostne vrednosti, druge oblike resnice pa se nana\u0161ajo na sodbe ali prepri\u010danja, ki imajo propozicije za svojo vsebino.<\/p>\n\n\n\n

Mo\u017enih ugovorov je ve\u010d, dr. Ule pa omeni le enega, ki se ve\u017ee na dolgo in \u0161e nedokon\u010dano razpravo. Gre za vpra\u0161anje o logi\u010dnem determinizmu oziroma vpra\u0161anje, ali je vse prihodnje dogajanje \u017ee vnaprej dolo\u010deno logi\u010dno nujno, v filozofski tradiciji znano kot vpra\u0161anje slu\u010dajnih stavkov o prihodnosti<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161anje je spro\u017eil Aristotel s kratko razpravo o resnici stavkov o prihodnosti. \u010ce privzamemo zakon o izklju\u010ditvi tretjega (vsak smiselni povedni stavek je nujno resni\u010den ali neresni\u010den, ni pa mogo\u010de kaj tretjega ali oboje skupaj), se vpra\u0161amo, kako je s stavki o prihodnosti.<\/p>\n\n\n\n

Aristotel v spisu O tolma\u010denju <\/em>navaja stavek<\/p>\n\n\n\n

\u00bbJutri bo pomorska bitka\u00ab<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je z resni\u010dnostjo tega stavka danes<\/em>, dan pred pomorsko bitko?<\/p>\n\n\n\n

Ne moremo zanesljivo vedeti, ali pomorska bitka jutri bo ali ne, zato nikakor ne moremo ugotoviti, ali je ta stavek resni\u010den ali ne. Zdi se, da ni niti eno niti drugo: danes <\/em>je \u0161e brez resni\u010dnostne vrednosti, jutri <\/em>pa bo zagotovo bodisi resni\u010den bodisi neresni\u010den, tretje pa ni mogo\u010de.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce sprejmemo zakon o izklju\u010ditvi tretjega v najstro\u017eji obliki (tako, da velja za vse smiselne povedne stavke in ne le za vse propozicije), je omenjeni stavek nujno resni\u010den ali neresni\u010den ter ne brez resni\u010dnostne vrednoti, ne glede na \u010das izrekanja.<\/p>\n\n\n\n

To pa pomeni, da bi bila dani stavek ali njegova negacija \u017ee danes <\/em>resni\u010dna. \u017de danes bi bilo dolo\u010deno, kaj se bo zgodilo jutri – ali jutri bo pomorska bitka ali ne.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce ta sklep sprejmemo, imamo logi\u010dni determinizem <\/em>glede prihodnjih dogodkov, kar pa med drugim ukinja tudi mo\u017enost svobodnega odlo\u010danja in delovanja.2<\/sub><\/p>\n\n\n\n

Aristotel iz tega sklepa ne izpelje jasnih zaklju\u010dkov, zdi pa se, da je pripravljen oslabiti zakon izklju\u010ditve tretjega: zakon tedaj ne velja za vse stavke ter za vse okoli\u0161\u010dine njihovega izjavljanja, temve\u010d je pri vsakem stavku A nujno resni\u010dna disjunkcija A ali ne-A<\/em>, ne pa tudi, da mora biti resni\u010den ali neresni\u010den stavek A sam.<\/p>\n\n\n\n

<\/a> Vzemimo stavek<\/p>\n\n\n\n

\u00bbJutri bo Kunc zmagal v slalomu\u00ab<\/em>,<\/p>\n\n\n\n

ki ga izre\u010dem 19. januarja 2002, en dan pred nedeljsko tekmo v slalomu v Kitzbuhlu.<\/p>\n\n\n\n

Tako Aristotelov kot zgornji stavek vsebujeta indeksikalni izraz \u00bbdanes\u00ab<\/em>, katerega pomen se spreminja z rabo stavka. Poleg tega pa v stavku ni eksplicirano, kje bo slalomska tekma.3<\/sub><\/p>\n\n\n\n

\u010ce torej oboje ekspliciramo in izrazimo stavek v sedanjiku, dobimo stavek<\/p>\n\n\n\n

\u00bb20. januarja 2002 Kunc zmaga v slalomu v Kitzbuhlu\u00ab<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Stavek je dovolj izpopolnjen, da ga imamo za robustno resni\u010dnega, zato je robustno resni\u010den ali robustno neresni\u010den, ne more pa biti nekaj vmesnega ali tretjega.<\/p>\n\n\n\n

S tem se izognemo te\u017eavam pri vpra\u0161anju, ali je stavek<\/p>\n\n\n\n

\u00bbJutri bo Kunc zmagal v slalomu\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

resni\u010den ali neresni\u010den\u017ee danes, 19. januarja 2002.<\/p>\n\n\n\n

Stavki z indeksikali dopu\u0161\u010dajo tovrstno spra\u0161evanje, saj nujno spreminjajo resni\u010dnostno vrednost glede na okoli\u0161\u010dine svoje rabe.<\/p>\n\n\n\n

Zdi pa se, da smo le \u0161e globlje zabredli v te\u017eave (v nevarnost logi\u010dnega determinizma).<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je robustno oblikovani stavek nujno bodisi resni\u010den bodisi neresni\u010den, je prav tako \u017ee danes <\/em>(dan pred tekmo) dolo\u010deno, kaj se bo zgodilo.<\/p>\n\n\n\n

V prvem primeru ni\u010desar ne more prepre\u010diti njegove zmage, v drugem pa nobeni napori Kunca ter njegove ekipe ne morejo dose\u010di, da bi zmagal.<\/p>\n\n\n\n

Vseeno pa misel in govor o tem, da je robustni stavek dolo\u010den danes<\/em>, da je danes <\/em>resni\u010den ali neresni\u010den, nima nobenega smisla: resni\u010dnost tega stavka ne dopu\u0161\u010da nobene \u010dasovne indeksikacije, ker je oblikovana \u00bbbrez\u010dasno\u00ab<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

To ne pomeni, da je vedno <\/em>ali celo brez\u010dasno (to je ve\u010dno<\/em>) resni\u010den ali neresni\u010den \u2013 oba pojma sta tu preprosto neustrezna.<\/p>\n\n\n\n

(Gre za bit resnice, ne za resnico biti: koliko je ura v ve\u010dnem trenutku ob treh, \u010de je ura tri v robustnem stavku, in koliko je ura v robustnem stavku ob \u0161tirih, \u010de \u00bbsem\u00ab <\/em>v ve\u010dnem trenutkuob treh, ura v robustnem stavku pa \u00bbni\u00ab<\/em> \u0161tiri?<\/p>\n\n\n\n

Za razliko od Bertranda Russella, ki i\u0161\u010de idealni stavek v dejanskosti, najdem logi\u010dno popolni stavek v robustnosti, ne pa v neskon\u010dnosti (brez\u010danost ni \u00bbve\u010dna\u00ab<\/em>, ve\u010dnost pa ni neskon\u010dna (\u00bbbrez\u010dasnost\u00ab <\/em>ni brez\u010dasna, neskon\u010dnost pa ni ve\u010dna))).<\/p>\n\n\n\n

Ne moremo namre\u010d re\u010di, da je vsak dan resni\u010dno, da Kunc 20. januarja 2002 zmaga v slalomu v Kitzbuhlu, saj nimamo nobenih operacij, s katerimi lahko v na\u010delu vsak dan <\/em>proizvedemo situacijo, ki poka\u017ee, da je ta stavek resni\u010den (v nasprotju na primer z matemati\u010dnimi ali logi\u010dnimi stavki, kjer tak\u0161na mo\u017enost na\u010delno obstaja).<\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161ni pogoji, da moremo spoznati (dokazati) <\/em>morebitno resni\u010dnost na\u0161ega stavka, nastopijo \u0161ele 20. januarja 2002.<\/p>\n\n\n\n

Razlika \u00bbve\u010dno \u2013 \u010dasovno odvisno\u00ab<\/em>, \u00bbtrajno \u2013 spremenljivo\u00ab <\/em>glede na resnico, se nana\u0161a na nenehno (\u010dasovno neodvisno: ve\u010dno, trajno) ali zgolj na \u010dasovno odvisno (spremenljivo) mo\u017enost nastopa okoli\u0161\u010din<\/em>, ki poka\u017eejo resni\u010dnost stavka, ne pa na nekak\u0161no ve\u010dno ali \u010dasovno odvisno trajanje<\/em>, prisotnost <\/em>resnice oziroma dejstva, o katerem govori stavek.<\/p>\n\n\n\n

Stavek je lahko robustno resni\u010den, pa \u010detudi ne moremo v vsakem \u010dasu ustvariti okoli\u0161\u010din, ki poka\u017eejo njegovo resni\u010dnost.4<\/sub><\/p>\n\n\n\n

To nas ne re\u0161i vseh te\u017eav.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je res mogo\u010de, da je stavek<\/p>\n\n\n\n

\u00bb20. januarja Kunc zmaga v slalomu v Kitzbuhlu\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

robustno resni\u010den, danes \u0161e ni dolo\u010deno, kaj bo s Kuncem jutri (19. januarja \u0161e ni tak\u0161nih pogojev, da bi lahko dolo\u010dili resni\u010dnostno vrednost stavka), more pa se zgoditi, da v Kitzbuhlu Kunc ne bo zmagal.<\/p>\n\n\n\n

Tedaj je robustno resni\u010den stavek<\/p>\n\n\n\n

\u00bb20. januarja Kunc ne zmaga v slalomu v Kitzbuhlu\u00ab<\/em>,<\/p>\n\n\n\n

kar logi\u010dno nasprotuje trditvi, da je robustno resni\u010den prvi stavek (\u00bb20. januarja Kunc zmaga v slalomu v Kitzbuhlu\u00ab<\/em>).<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161a re\u0161itev torej vodi do logi\u010dnega protislovja.<\/p>\n\n\n\n

Natan\u010dno vzeto imamo torej slede\u010do situacijo:<\/p>\n\n\n\n

Mogo\u010de <\/em>je, da je stavek<\/p>\n\n\n\n

\u00bb20. januarja Kunc zmaga v slalomu v Kitzbuhlu\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

resni\u010den ter je<\/em> mogo\u010de<\/em>, da 20. januarja Kunc zmaga v slalomu v Kitzbuhlu.<\/p>\n\n\n\n

Prav tako je mogo\u010de<\/em>, da 20. januarja 2002 Kunc ne zmaga v Kitzbuhlu, tedaj pa je mogo\u010de<\/em>, da je stavek<\/p>\n\n\n\n

\u00bb20. januarja Kunc zmaga v slalomu v Kitzbuhlu\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

neresni\u010den.<\/p>\n\n\n\n

Tako imamo le soo\u010denje dveh mo\u017enosti, mo\u017enost, da je stavek<\/p>\n\n\n\n

\u00bb20. januarja Kunc zmaga v slalomu v Kitzbuhlu\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

resni\u010den, in mo\u017enost, da ni resni\u010den.<\/p>\n\n\n\n

Konjunkcija ni protislovna.<\/p>\n\n\n\n

Protislovno pa je, \u010de bi dejali, da je kadarkoli mogo\u010de<\/em>, da 20. januarja Kunc zmaga v slalomu v Kitzbuhlu ter da 20. januarja Kunc ne zmaga v slalomu v Kitzbuhlu.<\/p>\n\n\n\n

Do vtisa protislovja torej pride, ker na tihem stla\u010dimo eno mo\u017enost pod drugo.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je omenjeni stavek (\u00bb20. januarja Kunc zmaga v slalomu v Kitzbuhlu\u00ab<\/em>) robustno resni\u010den in je mogo\u010de, da Kunc tistega dne ne zmaga v Kitzhbulu, je robusten tudi stavek, da onega dne Kunc v Kitzhbuhlu ne zmaga, kar privede do logi\u010dnega protislovja (saj sta oba stavka vedno resni\u010dna).<\/p>\n\n\n\n

Sklep je napa\u010den, ker iz<\/p>\n\n\n\n

\u00bb’p’ je resni\u010den\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

ter mogo\u010de je, da ne p, sklepamo, da<\/p>\n\n\n\n

\u00bbje ‘p’ resni\u010den\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

in da<\/p>\n\n\n\n

\u00bb’p’ ni resni\u010den\u00ab<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

O\u010ditno pa ni protislovno misliti, da je nek stavek resni\u010den (\u00bbNapoleon je izgubil bitko pri Waterlooju\u00ab<\/em>), mogo\u010de pa je, da se ni zgodilo opisano dejstvo (mogo\u010de je, da Napoleon ne bi izgubil bitke pri Waterlooju).<\/p>\n\n\n\n

\u010ce tu ni protislovja, ga ni tudi v primeru s pomorsko bitko.<\/p>\n\n\n\n

Iz<\/p>\n\n\n\n

\u00bb’p’ je resni\u010den\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

lahko sklepamo le na to, da je mogo\u010de<\/em>, da p, kar pa ni v protislovju s tem, da je tudi mogo\u010de<\/em>, da ni <\/em>p.<\/p>\n\n\n\n

Nikakor pa ne smemo sklepati iz dejstva, da je mogo\u010de<\/em>, da ni <\/em>p, na<\/p>\n\n\n\n

\u00bbp ni resni\u010den\u00ab,<\/em><\/p>\n\n\n\n

ampak kve\u010djemu na<\/p>\n\n\n\n

\u00bbmogo\u010de je, da ‘p’ ni resni\u010den\u00ab<\/em>,<\/p>\n\n\n\n

kar ne nasprotuje stavku<\/p>\n\n\n\n

\u00bb’p’ je resni\u010den\u00ab<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Dr. Ule upa, da je tako prepri\u010dan, da je ubranil tezo o nerelativnosti resnice (raje uporabi ta izraz kot (\u00bbabsolutnost<\/em>) \u2013 \u010de uporabi robustne stavke. Samo ti izra\u017eajo propozicije (misli).<\/p>\n\n\n\n

Robustni stavki torej niso absolutno resni\u010dni (ne glede na vsak odnos s pogoji njihove formulacije, mi\u0161ljenja, rabe . . .), kajti ostaja skrajna referenca na \u017eivljenjske pogoje \u010dlove\u0161tva, ki se je ne da razbliniti v absolutno nezavezujo\u010de formulacije. V tem smislu so tudi robustni stavki relativno resni\u010dni ali neresni\u010dni, ta relativnost pa ni ogro\u017eujo\u010da, ampak pomeni le, da imajo sami ter v njih izre\u010dene propozicije veljavo v \u010dlove\u0161kem svetu, kjer \u017eive bitja, ki poznajo in uporabljajo stavke, ki lahko <\/em>izrazijo propozicije. S tem se dr. Ule izogne zapletom z absolutno brez\u010dasnostjo ter popolno formulacijo nekaterih resnic.5<\/sub><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

1<\/sup> Zgornje je torej mogo\u010de, \u010de se omejimo kot dr. Ule in navsezadnje lo\u010dimo epistemologijo od ontologije ter postavimo bit bivajo\u010dega v drugi plan, na prvo mesto pa misel, izra\u017eeno v stavku oziroma s propozicijo.<\/p>\n\n\n\n

<\/a> Resni\u010dnost matemati\u010dnega stavka \u00bb3 + 2 = 5\u00ab <\/em>ni odvisna od empiri\u010dnega izkustva, od ni\u010desar v realnem svetu); zanjo jam\u010dijo definicije osnovnih aritmeti\u010dnih operacij, njihovi osnovni aritmeti\u010dni aksiomi (na primer v Peanovi obliki), aritmeti\u010dne definicije \u0161tevil 3 <\/em>in 2<\/em> ter osnovni logi\u010dni zakoni?<\/p>\n\n\n\n

Eno je dejstvo, da je resni\u010dno tako, da je 3 + 2 = 5,<\/em> drugo pa je resni\u010dnost omenjenega izreka?<\/p>\n\n\n\n

Dejstvo, da izrek logi\u010dno izhaja iz danih definicij, pravil in logi\u010dnih zakonov, lahko opredelimo v metastavku, ki na primer pove, da moremo dose\u010di enak rezultat v vseh \u010dasih ter v vseh okoli\u0161\u010dinah in imamo tedaj stavek<\/p>\n\n\n\n

\u00bbIzrek p je ve\u010dna resnica\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

le za okraj\u0161avo navedenega metastavka, ne pa za opis katere od ontolo\u0161kih kvalitet matemati\u010dne resnice?<\/p>\n\n\n\n

Kadarkoli, ne glede na \u010das ter kraj, sprejmemo te aksiome in definicije ter sledimo logi\u010dnim zakonom, prispemo do enakega rezultata, \u010de se\u0161tevamo \u0161tevili 3 <\/em>in 2<\/em> ?<\/p>\n\n\n\n

Gre torej za na\u010delno ugotovitev, da ob danih pogojih prispemo do enakega rezultata.<\/p>\n\n\n\n

To je vse, kar lahko re\u010demo o ve\u010dnosti omenjene matemati\u010dne resnice (van Inwagnova uganka)?<\/p>\n\n\n\n

Podobno velja tudi za druge \u00bbve\u010dno resni\u010dne\u00ab <\/em>stavke, torej stavke, pri katerih lahko v na\u010delu kadarkoli proizvedemo okoli\u0161\u010dine, ki poka\u017eejo njihovo resni\u010dnost?<\/p>\n\n\n\n

Dr. Ule torej premore drse\u010di apriorij <\/em>ter vselej na\u010delno dose\u017ee robustni stavek (Kantovega noumenalnega <\/em>dela ne upo\u0161teva)?<\/p>\n\n\n\n

\u010ce bit (ontologije) torej kratko in malo je, lahko dr. Ule dose\u017ee tudi neandertalca, to pa ob treh popoldan?<\/p>\n\n\n\n

Tedaj tudi ta ve, koliko je ura, ker zna, po \u0161tetju dr. Uleta, \u0161teti le do enajst?<\/p>\n\n\n\n

Koliko je takrat ura pri dr. Uletu, ki \u0161teje brez konca ter kraja?<\/p>\n\n\n\n

Tedaj tri popoldne, le da je pri neandertalcu tri popoldan takrat?<\/p>\n\n\n\n

Tedaj pa je pri neandertalcu ura takrat (\u0161teje samo do enajst (na primer Krebs, vodja klana jamskega medveda \u2013 Jean Auel: Rod jamskega medveda)), saj je takrat pri dr. Uletu ura tedaj?<\/p>\n\n\n\n

Ne potuje dr. Ule v \u010dasu nazaj, ker je tedaj pri neandertalcu ura isto kot pri dr. Uletu enako takrat?<\/p>\n\n\n\n

Koliko \u010dasa potuje dr. Ule do neandertalca pred 30 000 leti, \u010de tedaj, 26.11.2023, poka\u017ee njegova ura enako kot takrat isto pri neandertalcu (tri popoldan, saj neandertalec nima nobene ure)?<\/p>\n\n\n\n

Ni pri Krebsu (\u0161teti zna do enajst) takrat, ko pogleda na uro, tedaj (in ne 15 minus 12)?<\/p>\n\n\n\n

Kje je torej dr. Ule tedaj po svojem \u010dasu, \u010de takrat spi brez sanj, \u010de je takrat po neandertal\u010devem \u010dasu ura tedaj, ker lahko neandertalec potuje v \u010dasu k dr. Uletu le do enajstih (ve\u010d se ne spomni)?<\/p>\n\n\n\n

Koliko je ura v robustnem stavku, \u010de je ura kratko ter malo tri?<\/p>\n\n\n\n

Pri neandertalcu tri, pri dr. Uletu pa enako, ne pa isto, saj ne sanja?<\/p>\n\n\n\n

Kaj sanja, \u010de je tedaj ura takrat, ne pa enako, ker je isto?<\/p>\n\n\n\n

Da je v robustnem stavku?<\/p>\n\n\n\n

\u010cestitam in lahko no\u010d!<\/p>\n\n\n\n

Kaj sanjam sam, ko gledam v prazne o\u010desne votline v lobanji sabljezobca (neandertal\u010devega sodobnika)?<\/p>\n\n\n\n

Da ne morem v \u010dasu naprej, \u010de nimam Prihodnosti, saj ne morem v \u010dasu nazaj ter ne vem, kaj je videl sabljezobi tiger, ko je neandertalec pogledal na uro?<\/p>\n\n\n\n

Koliko je torej ura pri dr. Uletu ob treh popoldan, \u010de je v robustnem stavku ura tri, ne pa pri neandertalcu, ki je, kot vidim skozi prazne o\u010di tigra, na uro pogledal tedaj?<\/p>\n\n\n\n

Ko mi dr. Ule, ki sanja, ker spi brez sanj, pove, koliko je ura ob treh, bom verjel v njegov absurd, saj bom vedel, kako se takrat Afrodita rodi iz morske pene?<\/p>\n\n\n\n

Verjamem torej v paradoks, da umrem, ker sem ve\u010den, in v paradoks dr. Uleta, ki je ve\u010den, saj nikoli ne umre?<\/p>\n\n\n\n

Ko verjamem v absurd, da je dr. Ule odgovoren?<\/p>\n\n\n\n

Koliko pa je ura pri neandertalcu, \u010de ne verjamem v absurd dr. Uleta, da se v robustni stavek skrije ob treh?<\/p>\n\n\n\n

Nisem obsojen na svobodo ter ne vem, da umrem, tega pa ne verjamem?<\/p>\n\n\n\n

Tudi dr. Ule je svoboden, ker ne more iz bunkerja, saj se pape\u017e po tretji uri nikoli ne zmoti?<\/p>\n\n\n\n

\u010ce Afrodita umre ob treh, kdaj se torej rodi iz morske pene?<\/p>\n\n\n\n

Z drugo besedo.<\/p>\n\n\n\n

Kaj sanja metulj, ki sanja mene, ker sem zaspal in sanjam metulja?<\/p>\n\n\n\n

Kaj sanjam sam, saj sanjam metulja, ker je zaspal ter sanja mene?<\/p>\n\n\n\n

Kaj torej sanja metulj, ko se zbudi in mene ne sanja?<\/p>\n\n\n\n

Kaj sanjam sam, saj ni\u010desar ne sanjam, razen metulja?<\/p>\n\n\n\n

Sanjam metulja, ker sem buden?<\/p>\n\n\n\n

Tudi ta je buden, saj sanja mene?<\/p>\n\n\n\n

Ura je tri, ker nisem v robustnem stavku?<\/p>\n\n\n\n

Ko mi dr. Ule, ki stoji na mestu, saj potuje v neskon\u010dnost, pove, koliko je ura ob treh na koncu robustnega stavka, vem, ker ne sanjam, da je ura pri metulju tri, nezmotljivi pape\u017e pa mi pove, da se je ob treh zmotil, da je pri budnem metulju ura tri?<\/p>\n\n\n\n

Bit ter propozicija sta torej v ravnovesju, saj verjamem v paradoks ne\u0161tetega zamanca, ki dose\u017ee konec neskon\u010dnosti brez limite?<\/p>\n\n\n\n

(Stavek eksistira, propozicija pa ne biva, pri stavku kot tak\u0161nem pa ne gre za bit dejstva, marve\u010d za biti resni\u010den \u2013 in kako more vsebina stavka izraziti dejanskost, \u010de stavek ne eksistira?)<\/p>\n\n\n\n

Koliko je torej ura pri dr. Uletu, ker se na \u010darovnije ne spoznam?<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

2<\/sup> Ali bo jutri popoldan ura tri?<\/p>\n\n\n\n

\u010cloveka danes ob treh popoldne ni, mogo\u010de ga pa jutri ne bo?<\/p>\n\n\n\n

Koliko je danes ob treh popoldan ura za \u010dloveka objektivno realno, koliko pa je ura jutri ob treh popoldne realno objektivno, ko ni \u010dloveka?<\/p>\n\n\n\n

Koliko je danes ob treh popoldan ura za \u010dloveka, \u010de se vpra\u0161a subjektivno, koliko, \u010de se takrat vpra\u0161a objektivno realno, koliko pa je tedaj ob treh popoldne jutri ura realno objektivno?<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je mogo\u010de, da je danes ob treh popoldan ura objektivno realno, jutri ni mo\u017eno, da je realno objektivno ura tri popoldne?<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je mo\u017eno, da je ura danes takrat, tedaj pa ne, jutri to ni mogo\u010de?<\/p>\n\n\n\n

Tudi ni mogo\u010de, da je danes ob treh popoldan ura tedaj, ne pa takrat, ker je to mo\u017eno jutri?<\/p>\n\n\n\n

Kdaj pa je ura nujno tri, \u010de je to danes mogo\u010de ob treh popoldan, jutri ob treh popoldne pa to ni nujno?<\/p>\n\n\n\n

Kdaj je ura vselej tri, \u010de se vpra\u0161am kot \u010dlovek objektivno, ne pa subjektivno, in \u010de se vpra\u0161am kot \u010dlovek subjektivno, ne pa objektivno, jutri pa se vpra\u0161am realno objektivno, ne pa kot \u010dlovek?<\/p>\n\n\n\n

Kdaj je ura tri, \u010de izklju\u010dim tretjo mo\u017enost?<\/p>\n\n\n\n

Ob treh popoldan takrat ter ob treh popoldne tedaj?<\/p>\n\n\n\n

Ob treh, ne pa tedaj, niti takrat?<\/p>\n\n\n\n

Takrat, ne pa popoldan, marve\u010d tedaj?<\/p>\n\n\n\n

Tedaj, popoldan pa ne, niti popoldne?<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je ura ob treh popoldan in popoldne, koliko je ura ob treh?<\/p>\n\n\n\n

Koliko je torej ura ob treh, \u010de je to nujno?<\/p>\n\n\n\n

Takrat ter tedaj, ob treh popoldne in popoldan ob treh?<\/p>\n\n\n\n

Kdaj je nujno tri, \u010de to ni nujno, ter kdaj ni nujno ob treh, \u010de je to nujno?<\/p>\n\n\n\n

Kdaj je moje spoznanje objektivno realno, saj sem nujno subjekt, kdaj pa je moje spoznanje nujno objektivno realno, ker sem subjekt?<\/p>\n\n\n\n

\u010ce izklju\u010dim tretjo mo\u017enost in sem objektivno realen ter realno objektiven?<\/p>\n\n\n\n

Ob treh popoldne sem isti, saj sem enak, ker sem enak in isti ob treh popoldan?<\/p>\n\n\n\n

Ob treh popoldne sem \u010dlovek, ne pa takrat: tedaj sem takrat, ob treh popoldan pa ne?<\/p>\n\n\n\n

Tretje mo\u017enosti ni?<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je ura tri, sem enak, ne pa isti?<\/p>\n\n\n\n

Tretje mo\u017enosti torej nujno ni, saj sem isti ob treh, ker nisem enak?<\/p>\n\n\n\n

Mo\u017egane imam v kadi ter verjamem in tega ne vem (sem to, kar verjamem), da konec regresa brez konca dose\u017eem brez limite ob treh, ne pa ob treh popoldne?<\/p>\n\n\n\n

V absurd, da prispem na konec neskon\u010dnosti, ki se nikjer ne za\u010dne, z limito ob treh popoldan, ne pa ob treh, ne verjamem?<\/p>\n\n\n\n

\u010ce me lahko fanatik s silo argumenta prepri\u010da, kaj je smrt, verjamem v absurd dr. Uleta?<\/p>\n\n\n\n

Ta dose\u017ee konec regressusa ad infinitum <\/em>z limito, saj se Afrodita rodi iz morske pene?<\/p>\n\n\n\n

Nisem fanatik, sicer nikoli ne ustavim fanatika ter grem v prihodnost?<\/p>\n\n\n\n

Potemtakem fanatik nima ni\u010desar, gre pa v \u010dasu nazaj?<\/p>\n\n\n\n

Kdaj torej spoznam, koliko je ura ob treh v ve\u010dnem trenutku?<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

3<\/sup> Kraj moramo dolo\u010diti, ker bi Kunc 20. januarja 2002 lahko zmagal na kateri drugi tekmi.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

4<\/sup> V osnovi enako re\u0161itev Aristotelovega paradoksa kontingentnih stavkov o prihodnosti je podal F. Waismann v spisu Kako vidim filozofijo <\/em>(1973).<\/p>\n\n\n\n

Postavi vpra\u0161anje o stavku: ‘Jutri bom sko\u010dil v Temzo.’<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u010ce je danes resni\u010dno, da bom jutri sko\u010dil v Temzo, bom pa\u010d nujno sko\u010dil v Temzo in tega ne more ni\u010desar prepre\u010diti.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce pa ni danes resni\u010dno, da bom jutri sko\u010dil v Temzo, jutri ne bom sko\u010dil v Temzo, naj me tako sili karkoli.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce le sledim zakonu o izklju\u010ditvi tretjega, mora danes zgornje vseeno biti, ali resni\u010dno, bodisi neresni\u010dno. Od tod sledi, da je danes \u017ee dolo\u010deno, ali bom jutri sko\u010dil v Temzo ali ne, moja dejanja pa so dolo\u010dena vnaprej. Torej svobode ni.<\/p>\n\n\n\n

Z ugotovitvijo, da je stavek resni\u010den ali ni resni\u010den, pa vendar ne storimo ni\u010desar<\/em>, najmanj pa, da ga s tem naredimo za resni\u010dnega ali neresni\u010dnega. Ne gre za deskriptivne ugotovitve o dejstvih.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce na primer re\u010dem, da je \u00bb<\/em>danes<\/u><\/em> resni\u010dno, da jutri Sonce ne bo v<\/em>z\u0161lo\u00ab, pomeni to, vzeto strogo, nesmiselno trditev, da \u00bbJutri Sonce ne bo vz\u0161lo danes\u00ab<\/em>.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Strogo vzeto govor o resnici (neresnici), po mnenju Waismanna, izklju\u010duje dodajanje nekega datuma ali \u010dasovnega dolo\u010dila (enako pa velja za prostorska ali druga morebitna dolo\u010dila resnice). Res je, da lahko kdaj govor o tem, da je bilo kaj nekdaj resni\u010dno, prevedemo v smiselne stavke v preteklosti, tedaj pa se mora \u010dasovno dolo\u010dilo nana\u0161ati na opis dogodka, ne pa na resni\u010dno vrednost stavka.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj drugega je na\u0161e spoznanje prihodnjih dogodkov, ki pa se, resni\u010dno, s \u010dasom spreminja.<\/p>\n\n\n\n

Torej Waismann dopu\u0161\u010da, da je stavek \u00bbJutri bom sko\u010dil v Temzo\u00ab <\/em>resni\u010den celo danes, kar pa nikakor ne pomeni, da je danes<\/em> resni\u010den. \u010ce pa je resni\u010den celo omenjeni stavek, to ne pomeni, da je danes dolo\u010deno<\/em>, kaj se zgodi jutri.<\/p>\n\n\n\n

(Pri robustno resni\u010dnih stavkih gre za propozicije, ki so parafraze resni\u010dnega stavka, pri robustno neresni\u010dnih stavkih pa gre za propozicije, ki so parafraze neresni\u010dnega stavka.)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

5 <\/sup>Ko dr. Ule omenja ‘mo\u017egane v kadi’<\/em>, misli na sodobno varianto Descartesovega demona, ki jo formulira Hilary Putnam.<\/p>\n\n\n\n

Po zadnjem lahko predpostavim, da v resnici obstajajo zgolj moji mo\u017egani, ki so v zavarovani kadi, zlobni znanstvenik pa \u00bbvanje\u00ab<\/em> po\u0161ilja dra\u017eljaje, ki v njih izzivajo misli, \u010dustvene in druge odzive, kot jih ima normalen \u010dlovek v realnem svetu.<\/p>\n\n\n\n

Lahko torej ugotovim (izklju\u010dno spri\u010do svojih do\u017eivljajev, misli, predstav, ob\u010dutkov \u2026), da sem le predmet manipulacije ter da je vse, kar do\u017eivljam, mislim \u2026 zgolj iluzija realnega (resni\u010dnega) sveta in resni\u010dne (realne) osebe?<\/p>\n\n\n\n

Putnam zgornjo domnevo nato posplo\u0161i v mo\u017enost, da je to res za sisteme vseh \u017eivih bitij na zemlji, ki so sposobna zavestnega zaznavanja okolice svojega telesa.<\/p>\n\n\n\n

Morda je omenjeni \u00bbzli duh\u00ab<\/em> kar narava sama, ki v vseh \u017eivih bitjih, sposobnih elementarnega zavestnega do\u017eivljanja realnosti, izziva sinhronizirane ob\u010dutke, zaznave, predstave, tudi misli \u2026 , to pa tako, da razvijejo\/ustvarijo ob\u010dutke ter predstave o skupnem svetu s skupnimi potezami, pa je vendar to le iluzija, ki v nekih pomembnih to\u010dkah odstopa od realnosti?<\/p>\n\n\n\n

\u010ce gre za kolektivne<\/em> halucinacije in \u010de so nastale \u00bbnaravno\u00ab<\/em>, ne izgubijo statusa halucinacij: opravka imamo s \u010distimi mo\u017enostmi, ki pa niso absurdne, saj ne nasprotujejo logi\u010dnim ali vzro\u010dnim zakonom.<\/p>\n\n\n\n

<\/sub>Putnam za\u010duda misli, da tak\u0161ne situacije vendarle niso mogo\u010de ter da ‘mo\u017egani v kadi’<\/em> ne morejo dejansko<\/em> misliti in spoznati, da so mo\u017egani v kadi. Kve\u010djemu \u00bbv sebi\u00ab<\/em> miselno govorijo, da so mo\u017egani v kadi, ter se njihove misli in besede ne nana\u0161ajo na ni\u010desar zunaj njih.<\/p>\n\n\n\n

Od tod sklepa, da stavek:<\/p>\n\n\n\n

‘\u017divim kot mo\u017egani v kadi.’<\/em>,<\/p>\n\n\n\n

ni resni\u010den (ni mogo\u010de, da bi bil kdo le mo\u017egani v kadi \u2013 hkrati pa bi o tem \u0161e v resnici razmi\u0161ljal).<\/p>\n\n\n\n

Kot ugotavlja dr. Ule je zgornji sklep sicer morda pravilen – toda vpra\u0161anje je, kako naj vemo, da nismo mo\u017egani v kadi: vse navedeno (tudi celoten Putnamov argument) lahko izre\u010dejo tudi sami mo\u017egani v kadi, vseeno pa tega nikakor ne spoznajo <\/em>(da niso mo\u017egani v kadi).<\/p>\n\n\n\n

Po Uletu so Putnamovi argumenti resni\u010dni le ob skriti predpostavki, da nismo le mo\u017egani v kadi, marve\u010d da zares mislimo ter se s svojimi besedami in pojmi v resnici nana\u0161amo na zunanje predmete.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Kako sem torej napisal stavek, \u010de ne z robustnim stavkom, ker propozicija ne eksistira (\u010de zadnja ne biva, kako sem zapisal robustni stavek, ker nisem zapisal stavka)?<\/p>\n\n\n\n

\u0160e enkrat: kaj zapi\u0161em, \u010de ne napi\u0161em, in kaj napi\u0161em, ne pa zapi\u0161em na za\u010detku ter na koncu regressusa ad infinitum<\/em>, \u010de preidem mejo in \u00bbmejo\u00ab <\/em>ter prestopim \u00bbmejo\u00ab <\/em>in mejo?<\/p>\n\n\n\n

Napi\u0161em ter napi\u0161em (zapi\u0161em, ker zapi\u0161em) propozicijo, saj sem zunaj robustnega stavka in na drugi strani neskon\u010dnosti napisal stavek brez cezure, nisem pa zapisal \u00bbni\u010desar\u00ab <\/em>(et vice versa<\/em>)?<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Damjan Ograjen\u0161ek, filozof<\/p>\n\n\n\n

P. S. Pisano za prihodnost.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dragi bog, bi lepo prosim \u0161e posebej lepo poskrbel za mojo psi\u010dko Abbey? Umrla je v\u010deraj in je pri tebi v nebesih. Zelo jo pogre\u0161amo. Veseli smo, da si nam jo dovolil imeti, tudi ko je zbolela. Upam, da se igra\u0161 z njo. Preden je zbolela, se je rada igrala z \u017eogicami ter plavala. Po\u0161iljam […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-39","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/39","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=39"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/39\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":40,"href":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/39\/revisions\/40"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=39"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/gostovanje-strani.si\/zadeva.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=39"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}